Formativno spremljanje

Objavljeno 22. januarja, 2021 • Strokovne rešitve, Srednja šola

Formativno spremljanje poudarja pomen pridobivanja raznolikih dokazov o učenju in pridobljenem znanju (pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev), ki jim omogočajo, da lahko znanje pokažejo tudi na način, ki jim najbolj ustreza, pri čemer ne pokažejo le, kaj vedo, ampak tudi, kako snov razumejo in kaj znajo narediti (uporabo znanja, spretnosti, reševanje problemov, ustvarjalnost …).

S formativnim spremljanjem učitelj omogoča učencem soustvarjanje učnega procesa (namenov učenja, kriterijev uspešnosti, osebnih ciljev, zastavljanje vprašanj, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje itd.), kar vodi k aktivnejši vlogi učencev ter h kakovostnemu in trajnejšemu znanju. Učenci vrednotijo svoje delo in so deležni kakovostnih povratnih informacij tako s strani učitelja kot sošolcev z namenom izboljševanja učenja (ugotavljanja, v kolikšni meri so dosegli zastavljene cilje) ter izboljševanja dosežkov.

Izdelki so učni dokazi, ki jih učenci praviloma hranijo v svojem portfoliju. Dokazi o učenju niso ovrednoteni z delnimi ocenami, plusi, minusi in drugimi simboli, ampak izključno s kvalitativnimi povratnimi informacijami, ki so zapisane na izdelkih ali podane v ustni obliki, pri čemer ima odnos med učiteljem in učenci pomemben motivacijski učinek.

Pojasnilo razlik in podobnosti med formativnim spremljanjem in ocenjevanjem

Ocenjevanje znanja (ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oz. standarde znanja) opravi učitelj, skladno s pravilnikom, po opravljenem preverjanju znanja, ko so učenci že imeli priložnost svoje dokaze o znanju (na podlagi samovrednotenja in povratnih informacij sošolcev ter učitelja) izboljšati. Sumativno povzemanje celotnega procesa formativnega spremljanja učenja se prevesi v postopek ocenjevanja (ustno, pisno, druge oblike) in se zaključi z oceno (opisno ali številčno).

Postopek ocenjevanja se tako začne v fazi sumativnega povzemanja, ko učenec in učitelj skupaj ugotovita, da sta dosegla želeni cilj oz. standard znanja, zato lahko končata proces učenja z vrednotenjem.

Cilji formativnega spremljanja:
  • izboljševanje učenja in razumevanja,
  • izboljšati didaktiko poučevanja,
  • izboljšati kakovost dosežkov (in ne le merjenja le-teh).

Za:

  • dvig učnih dosežkov in kakovosti znanja,
  • višjo motivacijo za učenje,
  • izboljšanje medosebnih odnosov v razredu.

Spremenjena vloga učitelja

Ključna sprememba je spremenjena vloga učitelja, saj:

  • so v središču učnega procesa učenci;
  • učenci prevzemajo odgovornost za svoje učenje;
  • je pomembna skrb za individualni napredek vsakega učenca;
  • učenci vedo, kje so (kakšno je njihovo trenutno znanje);
  • učenci vedo, kam gredo (poznajo namene učenja);
  • učenci vedo, kako bodo tja prišli (kaj bodo morali narediti, da jim bo to uspelo) in
  • učitelj učence podpira in usmerja v učnem procesu s kakovostnimi povratnimi informacijami.
Kako?

S poukom, ki sledi načelom formativnega spremljanja:

  • učenci skupaj z učiteljem oblikujejo namene učenja in kriterije uspešnosti;
  • učenci postavljajo vprašanja;
  • učenci so deležni/podajajo kakovostne povratne informacije;
  • učenci vrednotijo delo sošolcev – vrstniško vrednotenje (medsebojne povratne informacije);
  • učenci vrednotijo svoje delo – samovrednotenje;
  • učenci pridobivajo raznolike dokaze.
Zakaj?

Za izboljševanje učnih pristopov, dvig dosežkov in zavzetosti za učenje:

  • učenci vedo, kaj se bodo učili, zakaj in kdaj bodo uspešni;
  • vprašanja so naravna pot učenja in posredni kazalnik kakovosti pouka;
  • učenci se učijo s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov nanje;
  • učencem so v pomoč tudi v fazi razmisleka in samospraševanja o lastnem učenju;
  • kakovostne povratne informacije imajo velik učinek na izboljšanje dosežkov, ker učencem povedo, kje so in kaj bodo morali narediti, da bodo še uspešnejši;
  • podane so na način, da spodbujajo razmišljanje;
  • kakovostne povratne informacije spodbujajo globlje učenje;
  • z vključitvijo v vrstniško vrednotenje učenci razvijajo ključne kompetence (samoiniciativnost in podjetnost, učenje učenja, socialne kompetence, transverzalne veščine, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, reševanje problemov, sprejemanje odločitev, konstruktivno obvladovanje čustev;
  • vrstniško vrednotenje spodbuja interakcijo med učenci, bogati učne dejavnosti in spodbuja globlje učenje;
  • samovrednotenje spodbuja motivacijo za učenje, razvoj kritičnega mišljenja, globlje učenje in učenje učenja;
  • učenci prevzamejo odgovornost za svoje učenje, načrtujejo svoj nadaljnji proces učenja, kar vodi k izboljšanju rezultatov;
  • s samovrednotenjem učenci razvijajo kritično mišljenje, metakognitivne spretnosti in globlje razmišljanje, kar prispeva k učinkovitejšemu učenju;
  • raznoliki dokazi učencem omogočajo, da lahko pokažejo ne le, kaj vedo, ampak tudi, kako razumejo in kaj znajo narediti – uporabo znanja, spretnosti, ključne kompetence – reševanje problemov, ustvarjalnost …) in jih usposabljajo za reševanje realnih problemov.

Projekti v podporo formativnemu spremljanju v Sloveniji:

  • 2020, ZRSŠ: Ada Holcar (Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje),
  • 2018, ZRSŠ: Ada Holcar (Formativno spremljanje v podporo učenju vsakega učenca),
  • 2016, ZRSŠ: Ada Holcar (ERASMUS+ projekt: Glas učenca – most do učenja),
  • 2014, ZRSŠ: Študijske skupine,
  • 2012, ZRSŠ: Ada Holcar (CIDREE projekt – AFL),
  • 2007, ZRSŠ: Natalija Komljanc (RAP – Nova didaktika ocenjevanja),
  • 2003, ZRSŠ: Zora Rutar Ilc (Nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja),
  • 1999, FF: Barica Marentič Požarnik (Dvig kakovosti učenja in poučevanja …),
  • 1997, PEF: Cveta Razdevšek Pučko (Opisno ocenjevanje …).

Priročniki

Priročniki, s katerimi želimo podpreti uvajanje elementov formativnega spremljanja v šolsko prakso: 

  • Formativno spremljanje v podporo učenju, 
  • Formativno spremljanje pri matematiki, 
  • Formativno spremljanje na razredni stopnji,
  • Formativno spremljanje pri zgodovini,
  • Formativno spremljanje kot podpora učencem s posebnimi potrebami,
  • Formativno spremljanje pri delu svetovalnih delavcev.
  • V priročniku Ugotavljanje matematičnega znanja najdete kriterije uspešnosti, podkrepljene s primeri, za manj uveljavljene oblike matematičnega znanja (preiskovalne naloge, tvorjenje pisnega besedila, govorni nastopi, vizualne predstavitve, didaktične igre, izdelke).  

Formativno spremljanje v praksi

Učne priprave z izdelki učencev po predmetih/področjih 

MAPE S PREDMETI (s klikom na posamezno mapo boste na vaš računalnik prenesli .zip datoteko z izdelki):

Kratki filmi

Nameni učenja in kriteriji uspešnosti:

Povratna informacija:

Vprašanja v podporo učenju:

Samovrednotenje:

Vrstniško vrednotenje:

Dokazi:

Načrtovanje pouka v 1. VIO/Načrtovanje učnega sklopa v 1. VIO/Spodbudna učna okolja:

Pedagoški proces v razredu se začne s premišljenim načrtovanjem. Potrebno je upoštevati vrsto dejavnikov in okoliščin, ki jih je možno obvladovati le v timskem pristopu in s sodelovanjem učencev.

Vloga učitelja:

Vsi elementi formativnega spremljanja:

Prikazujemo korake formativnega spremljanja in izdelke učencev. (Mojca Hojski)