Na spletnem zavihku, namenjenemu varnemu in spodbudnemu učnemu okolju, posvečamo pozornost naslednjim aktualnim tematikam:
Dobro počutje in spodbudna klima
Tako izkušnje kot številne raziskave (O naravi učenja, Socialni odnosi v šoli, Preventivna vloga pozitivnih socialnih odnosov v šoli) potrjujejo, da sta dobro počutje in klima kot učinka varnega in spodbudnega učnega okolja pomembna dejavnika učne zavzetosti in uspešnosti. Pri tem pa seveda z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, ampak na aktivno oziroma polno vključenost v učni proces in v dejavnosti, ki jih učenci doživljajo kot smiselne, ter v skupino, v kateri se čutijo sprejete in vključene: Vključujoča šola, Varno in spodbudno učno okolje.
Učitelji so včasih v dilemi, ali naj bodo prijazni ali zahtevni, ali čustva sodijo v šolo ali ne. Raziskave različnih disciplin z nevroznanostjo vred (OECD) pojasnjujejo, da je za učinkovit učni proces pomembno tako to, da se učenci vanj čutijo vključeni tudi s čustvi (da jim je zanimiv, smiseln, da jih nagovarja in angažira), kot to, da so v njem varni, povezani, spodbujeni, da jih ni strah in jih ne skrbi, ampak doživljajo občutek kompetentnosti: O naravi učenja, str. 83-103.
To ne pomeni varljive tolažbe in popuščanja, ampak kombinacijo spodbudnosti in odločnosti (ang. »warm demander«), strukture in podpore oziroma opore, visokih pričakovanj, a realističnih ter podprtih z ustrezno stopnjevanim učiteljevim vodenjem.
Na povezavi je na ogled e-urica na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje. Več o tem v: Vključujoča šola, Dobri odnosi za večjo uspešnost (dr. Zora Rutar Ilc).
Video na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.
Strokovne podlage, orodja, primere in namige za prakso predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) ter v strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? V slednjem osvetljujemo tudi priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja. Več o tej temi najdete tudi v Revija VIZ 3-4/2018 in v prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas.
Eno najpomembnejših priporočil se nanaša na priporočeni vzgojni pristop, ki temelji na kombinaciji jasnih pričakovanj in nudenju podpore (kognitivne in čustvene) pri doseganju le-teh. Poimenovali smo ga »spodbudna odločnost«, v izvirniku v angl. »warm demander«:
Eno ključnih konceptualnih podlag na temo osebne dobrobiti/blagostanja, ki je povezano z varnim in spodbudnim učnim okoljem, predstavlja dokument OECD-ja LifeComp – Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja, katerega prevod smo objavili v digitalni bralnici ZRSŠ.
Duševno zdravje in podpora učencem v stiski
V zadnjem času postajajo izzivi na področju duševnega zdravja in povečani pojavi duševnih stisk vse bolj pereči. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb, ki so pripravile ideje, kako ravnati v primerih, ko se učitelji srečujete z učenci z duševnimi stiskami. Za to ponudbo smo se odločili, ker ste učitelji največ časa z njimi, zato ker vam učenci praviloma zaupajo in ste vi tisti, ki pogosto prvi zaznate, da so v stiski.
Naslavljamo stiske: odklanjanje šole, vračanje po daljši odsotnosti, prekomerna raba zaslonov, motnje hranjenja, panične motnje, anksioznost, depresivnost, samomorilne misli, žalovanje, psihosomatske težave, samodestruktivno vedenje in ogroženost zaradi naravnih nesreč.
Zakaj? Da boste pravočasno zaznali, da je učenec v stiski in se ustrezno odzvali, če še nihče drug tega ni ugotovil in da boste učenca ustrezno podpirali, ko je enkrat stiska prepoznana. To ne pomeni prevzemanja vloge svetovalnega delavca, ampak podpiranje v vaši vlogi učitelja: med poukom, med odmori, v vlogi razrednika ali v vlogi čutečega odraslega, ki zna izpeljati rahločuten podporni pogovor in pomagati poiskati nekaj opor, ki bodo učencu olajšale šolski »vsakdan«.
UVODNIK
Infografika je na voljo na povezavi -> Uvodnik
Sodelovanje s svetovalno službo in načelo zaupnosti
PODPORA PRI ODKLANJANJU ŠOLE
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri odklanjanju šole
PODPORA PRI PRI VRAČANJU PO DALJŠI ODSOTNOSTI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri vračanju po daljši odsotnosti
PODPORA PRI PREKOMERNI RABI ZASLONOV
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri prekomerni rabi zaslonov
PODPORA PRI PANIČNI MOTNJI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri panični motnji
PODPORA PRI ANKSIOZNOSTI
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri anksioznosti
PODPORA PRI PSIHOSOMATSKIH MOTNJAH
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri psihosomatskih motnjah
PODPORA PRI SAMOMORILNIH MISLIH
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samomorilnih mislih
PODPORA PRI ŽALOVANJU
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri žalovanju
PODPORA PRI SAMODESTRUKTIVNEM VEDENJU
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samodestruktivnem vedenju
PODPORA UČENCEM OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH
Tudi krizni dogodki in poplave, ki so jih v delu Slovenije doživeli mnogi otroci in mladostniki, vas, pedagoške delavce, postavljajo pred dodaten izziv, pri katerem vas želimo podpreti z nekaj informacijami in priporočili. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb z izkušnjami kriznih dogodkov, ki so predstavile nekaj načinov za podpiranje učencev v primeru naravnih nesreč.
Več o tem na posnetku dogodka Teden digitalnega izobraževanja v organizaciji Zavoda RS za šolstvo (video se prične po 15 minuti).
Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora učencem ob naravnih in drugih nesrečah
PODPORA UČITELJEM
Z namenom, da bi poskrbeli tudi za dobrobit učiteljev, smo pripravili še infografiko z videom Skrb zase.
V dodatno pomoč učiteljem pri krepitvi duševnega zdravja služijo še spodnji videi.
Viri pomoči in priporočil s področja duševnega zdravja:
V zvezi s prihodom beguncev je na voljo pogovor z dr. Anico Mikuš Kos ob prihodu otrok in mladostnikov iz Ukrajine, na ISA inštitutu pa so v sodelovanju z MIZŠ podelili z nami video Krizna pedagogika.
Medvrstniško nasilje
Trenutno je v šolstvu aktualno tudi medvrstniško nasilje. Predstavljamo pogovore in predstavitve strokovnjakinj na to temo.
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM
Tukaj najdete dva od referenčnih virov in video na to temo.
Na temo medvrstniškega nasilja je delovna skupina, imenovana na Zavodu RS za šolstvo, pripravila Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Dokument je nastal z namenom, da zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavni program, pomagajo razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovito odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, še posebej v primerih hujših oblik nasilja.
Posnetek 19. e-urice: Neželeno vedenje: razlogi, ravnanje in preprečevanje
Posnetek 23. e-urice: Sopojavljanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih s posebnimi potrebami, 23. 4. 2021
Krepitev čustvenih in socialnih veščin
V aktivnostih varnega in spodbudnega učnega okolja je veliko pozornosti posvečeno tudi krepitvi čustvene in socialne pismenosti. Čustvena in socialna pismenost (ČSP) predstavlja pomemben preventivni dejavnik za neželeno vedenje, hkrati pa je pomemben vzgojni cilj sama na sebi. Med drugim zajema: samopoznavanje (npr. pre-poznavanje svojih občutkov in čustev), samouravnavanje (npr.: uravnavanje lastnih čustev), upoštevanje drugih (npr. empatija), odnosne spretnosti (npr. aktivno poslušanje, spoštljiva komunikacija) ter odgovorno in etično ravnanje. Čustvena in socialna pismenost se krepi skozi temu namenjene prakse in aktivnosti. Primer, kako je v šoli možno na sistematičen način razvijati enega od vidikov ČSP – empatijo – prikazuje spodnji video dr. Tanje Rupnik Vec, najširši kontekst odnosne kompetence (katere del je zgoraj predstavljena empatija) pa predstavlja skrb za integriteto. Z videoma na to temo zaokrožujemo predstavitev področja Varnega in spodbudnega učnega okolja:
Vodenje razreda
Pomembna veščina učiteljev je vodenje razreda. Pozornost pa posvečamo tudi otrokom s posebnimi potrebami ter s čustvenimi in vedenjskimi izzivi oz. izstopajočim vedenjem.
Sodelovanje s starši
- s seminarji KATIS smo v šolskem letu 2020/2021 dosegli preko 1.000 pedagoških delavcev,
- z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki je usmerjena tako v didaktično kot v psihosocialno plat in smo v šolskem letu 2020/2021 z njo pričeli s 60-imi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, v šolskem letu 2023/2024 pa se jih je pridružilo še 89.
- s ponudbo video paketov, zasnovanih na seminarjih KATIS, do katerih lahko šole dostopajo s pridobitvijo ključa na OE ZRSŠ, lahko po prijavi v spletno učilnico dostopale v tem letu.
Z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje podpiramo učitelje z usposabljanjem ter podporo in svetovanjem pri preizkušanju v praksi, in sicer na naslednjih področjih:
- dobri odnosi med učitelji in učenci, odnosna kompetenca, dober stik, počutje in klima;
- vzgojni pristopi in vodenje razreda;
- čustveno in socialno učenje ter empatija (Vključujoča šola);
- neželeno vedenje, razlogi in ravnanje: Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? / Intervju z dr. Zoro Rutar Ilc;
- medvrstniško nasilje in ranljive skupine: Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, Vzgoja in izobraževanje 4-5/2015, Vzgoja in izobraževanje 3-4/2016, Šolsko polje);
- sistemski pristop na ravni šole: Vpeljevanje sprememb v šole – priročnik za šolske razvojne time, Učitelj raziskovalec lastne prakse).