Danes je na Brdu pri Kranju potekala že 21. konferenca svetovalnih delavk in delavcev v vrtcih in šolah z naslovom »Izzivi svetovalnega dela v spremenjenih družbenih razmerah«.
Konference se je udeležilo 300 svetovalnih delavk in delavcev, kar predstavlja 1/3 vseh zaposlenih svetovalnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, je uvodoma povedala dr. Brigita Rupar ter k nagovoru povabila dr. Vinka Logaja, direktorja Zavoda RS za šolstvo, ki je poudaril, da ima svetovalno delo že več kot 50-letno tradicijo in zavod že od leta 1999 organizira posvete za svetovalne delavke in delavce, katerih delo poteka na osnovi temeljnih načel in opredelitev, zapisanih v Programskih smernicah, ki jih je sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje leta 1999. Dejal je, da so posveti in konferenca priložnost za poglobljeno predstavitev in diskusijo o delovanju svetovalne službe, njenem razvoju in delovanju v prihodnje. Napovedal je nekaj novih nalog in izzivov, ki so pred nami, saj bo potrebno prenoviti smernice, »pred nami je preizkus o preizkušanju koncepta dela z nadarjenimi učenci in dijaki ter vrsta drugih aktivnosti, ki jih je pred nas postavila tudi epidemija«. Poudaril je, da je vse spremembe potrebno medsebojno uskladiti, dogovoriti tudi s predstavniki fakultet, s praktiki, da bo razvoj kar se da usklajen s pričakovanji in v dobro stroke in njenemu napredku. Vse je povabil, da se dejavno vključijo v aktivnosti, »saj sem prepričan, da bomo le tako prišli do novih, posodobljenih programskih dokumentov«. V nadaljevanju je spregovoril o umeščenosti svetovalnega dela in službe v šolah v širši šolski kontekst.
Dr. Brigita Rupar je pohvalila svetovalne delavke in delavce ter izpostavila, da so v času epidemije poleg skrbi za učence in mladostnike podpirali starše, sodelavce ter vlagali veliko napora v blažitev raznovrstnih stisk otrok in mladostnikov. Učinki svetovalnega dela se kažejo na področju učnih dosežkov, manjšega osipa, je poudarila in dodala, da je stroka v dvajsetih letih naredila velike razvojne korake, »saj svetovalne delavke in delavci pomembno soustvarjate šolski prostor in ga z delom tudi spreminjate«. »Ste nepogrešljiv sogovornik učiteljem in pedagoškim delavcem, vpeti pa ste tudi v razvojne projekte, kjer mnogokrat prevzemate vodilno vlogo.« Dejala je, da svetovalne delavke in delavci zaupajo v lastno strokovnost, kar se kaže tudi s 47-imi prijavljenimi prispevki na konferenci, saj so rezultate svojega dela pripravljeni deliti s kolegi. Vsem je zaželela, da bi s seboj odnesli veliko novih spoznanj, ki bo koristno pri nadaljnji nadgradnji in izzivih dela.
Dr. Marjeta Šarič je v plenarnem predavanju izpostavila pomembnost zavedanja o čustvenih dogajanjih in zmožnostih svetovalnih delavk in delavcev pri soočanju s čustvenimi izzivi pri delu. Kot je dejala, je svetovalno delo poklic pomoči in kot tako izpostavljeno stresu, posredni travmi, izčrpanosti od sočutja. Poudarila je, da je zato pomembno skrbeti za podporo, ki nam pomaga osmišljati delo ter vzdrževati lastno duševno blagostanje.
Prof. dr. Katja Košir je na kratko povzela raziskovalne ugotovitve o nevrofizioloških, psihosocialnih in socialno dinamskih posledicah kroničnega medvrstniškega nasilja na šolah in v socialnih skupinah. Izpostavila je problematičnost izpostavljanja medvrstniškega nasilja kot problema posameznika, saj gre za družbeni problem, katerega dinamika pomembno sodoloča socialni kontekst šole. Nakazala in orisala je perspektivo posameznih udeležencev v medvrstniškem nasilju, torej tistih, ki nasilje doživljajo, tistih, ki nasilje izvajajo in tudi tistih, ki ga opazujejo. Dejala je, da mora svetovalni delavec poznati in razumeti tudi perspektivo učiteljev zato, da se ustrezno spoprijema s temi kompleksnimi situacijami v šolah, in poudarila, da je zato pomembno, da znanje vseskozi obnavljamo in poglabljamo, saj vemo, da medvrstniško nasilje, ki ni naslovljeno ali obravnavano, vodi v izrazito neugodne posledice za celotno skupnost. »Pomembno je naslavljati tematiko medvrstniškega nasilja v šoli, saj je šola proaktivni del družbe in s tem prispevamo k inkluzivni družbi,« je dejala in poudarila, da medvrstniško nasilje vodi v strukturne in funkcionalne možganske spremembe. V nadaljevanju se je osredotočila na socialno dinamski vidik medvrstniškega nasilja.
V plenarnem predavanju je Matej Vinko iz NIJZ predstavil nekaj podatkov o stanju duševnega zdravja v Republiki Sloveniji ter se osredotočil na dejavnike, ki povečujejo tveganje za pojav in razvoj težav v duševnem zdravju ter o pomenu medsektorskega sodelovanja za učinkovito preprečevanje težav.
Svetovalne delavke in delavci so se v nadaljevanju udeležili delavnic po posameznih temah, konferenca pa se je zaključila z okroglo mizo na temo prenove Programskih smernic ter prihodnosti svetovalnega dela na splošno.
