29
3.) Modeli, katerih cilj je preprečevati medvrstniško nasilje v njegovem družbenem in
strukturnem izvoru. Izhodišče teh modelov je, da otroke - njihovo življenje in vedenje - v veliki
meri določajo kategorije: spol, verska, etnična, kulturna in jezikovna pripadnost, seksualnost
ter socialna in razredna pripadnost. Te kategorije so, poleg individualnih psiholoških
značilnosti, ključne za razumevanje nasilja med otroki in mladostniki.
Predvsem, ko otroci pripadajo ranljivim družbenim skupinam, jih to lahko zaznamuje z
izkušnjami neenakosti, diskriminacije, socialne izključenosti, ogroženosti in revščine. To
strukturno nasilje, ki ga doživljajo, so dejavniki tveganja za nasilje v medosebnih odnosih v VIZ.
Zato se je v takšnih družbenih kontekstih treba v preventivnih pristopih ukvarjati s
strukturnimi dejavniki tveganja, ne pa iskati vzroke za nasilno vedenje otrok v njihovih
psihosocialnih vidikih osebnosti. Nujen je multiprofesionalni pristop, ki vključuje sociološko,
(socialno)pedagoško, psihološko, kriminološko, socialnovarstveno analizo stanja v VIZ in v
njenem okolju. VIZ v takšnih preventivnih modelih, skupaj z lokalno skupnostjo in njenimi
institucijami, išče in ustvarja pogoje za sodelovanje z družino ter nosilci moči v (ranljivi)
družbeni skupini, ki ji otrok, vpleten v nasilje, pripada. Preventivo VIZ, odvisno od konteksta
medvrstniškega nasilja, načrtuje skupaj z lokalno skupnostjo, centrom za socialno delo,
nevladnimi organizacijami, policijo in drugimi lokalnimi vzgojno-izobraževalnimi ter kulturnimi
ustanovami.
Ko se odločamo o obliki preventive pred nasiljem v VIZ, je potrebno najprej opredeliti pot in
korake njegove obravnave. Učinkovita in strokovna obravnava storjenega nasilnega dejanja je
namreč najboljša oblika preventive. Sporočila, ki jih vodstvo VIZ, šolska svetovalna služba ter
učitelji/vzgojitelji dajo otrokom, staršem in lokalnemu okolju s hitro, strokovno in odločno
obravnavo zaznanega nasilja, so neprecenljiva in najboljša možna zaščita pred njegovo
ponovitvijo.
