21
UKREPANJE (INTERVENCIJE)
Ko zaznamo medvrstniško nasilje, je potrebno intervenirati
. Intervencijo (pomoč, reagiranje)
v primerih nasilja med vrstniki lahko izvajajo učitelji/vzgojitelji, šolski svetovalni delavci ali
oboji, v povezavi še s katero od zunanjih inštitucij. K intervencijskemu modelu štejemo tiste
načine odzivanja na nasilje, ki (Pečjak 2014):
-
nudijo pomoč žrtvam nasilja (psihosocialno, pravno ...),
-
žrtvam zagotavljajo umik v varen prostor,
-
delajo s povzročitelji (ponujajo pomoč pri spreminjanju agresivnega vedenja),
-
usmerjajo VIZ k vzpostavitvi enotnih pravil in postopkov za obravnavo konkretnih
primerov medvrstniškega nasilja,
-
informirajo VIZ o pristojnosti zunanjih inštitucij in dolžnosti prijave nasilja zunanjim
pristojnim inštitucijam (policiji, centrom za socialno delo),
-
informirajo o nevladnih in vladnih programih pomoči žrtvam in povzročiteljem nasilja.
Pomembno je, da takoj, ko na kateri koli način zaznamo nasilje med vrstniki, interveniramo
tako, da zaščitimo otroka, ki je žrtev nasilja. Zaščitimo ga lahko na različne načine, pomembno
je, da nasilju ni več izpostavljen. Šele po takojšnji intervenciji načrtujemo nadaljnje delo tako
z žrtvijo, povzročiteljem in z opazovalci. Takojšnje ukrepanje izvede vsak zaposleni v VIZ, ki je
nasilje zaznal.
Procesno intervencijo, ki sledi, v VIZ načrtujemo glede na dogodek, število vpletenih otrok in
upoštevajoč kompetence strokovnih delavcev v VIZ.
Intervencije ob zaznanem nasilju med vrstniki v VIZ, lahko prikažemo tudi shematično (Lešnik
Mugnaioni in Klemenčič 2014, 49):
Shema ukrepanja ob medvrstniškem nasilju
Takojšnja intervencija
-
takojšnja ustavitev nasilja in zaščita žrtve nasilja (vsak zaposleni)
Procesna intervencija
-
delo z žrtvijo (glede na kompetence strokovnega delavca)
-
delo s povzročiteljem
-
delo z razredom
-
vključitev drugih inštitucij (policija, CSD)
(Delo v timu: vsaj ravnatelj, svetovalni delavec in razrednik)
