18
OGROŽENOST OTROKA ZARADI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
O ogroženosti otroka govorimo takrat, kadar je zaradi posameznega nasilnega dejanja ali
dolgotrajnejšega, načrtnega nasilja s strani vrstnikov prizadeto njegovo dostojanstvo in
njegova fizična ali spolna nedotakljivost. Pri ogroženosti gre za čustveno, fizično, materialno
ali spolno poškodbo otroka, ki ogroža njegove temeljne pravice, zdravje in razvoj. Otrok občuti
ogroženost, nemoč, krivdo, strah pred ukrepanjem, strah pred povzročiteljem, sram zaradi
nasilja, oteženo funkcioniranje, težave pri obvladovanju življenja.
NAČELA OBRAVNAVE MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
V zadnjih desetletjih je prišlo do oblikovanja in poenotenja različnih strok glede načel
obravnave nasilja v medosebnih odnosih, ki veljajo za vse vrste nasilja, tudi za medvrstniško
nasilje. (Lešnik Mugnaioni in Klemenčič 2014, 45, Filipčič in Klemenčič 2011, 23)
•
Ničelna toleranca do nasilja.
S tem načelom izrazimo svoj odnos do nasilja; odločno želimo preprečevati vse oblike nasilja
v medosebnih odnosih v VIZ.
•
Žrtvi verjamemo.
Gre za najbolj pomembno načelo, s katerim upravičimo zaupanje, ki nam ga je izkazala žrtev s
tem, ko nam je povedala, kaj se ji je zgodilo. Brez upoštevanja tega načela obravnava ni
mogoča. Kaj verjamemo? To, kar je bilo povedano in zaupano. Ne gre nujno za celovito resnico
nekega dogajanja, še posebno, če je trajalo dolgo časa, če je bilo veliko dogodkov in če je
vpleteno večje število oseb. Morda celotne resnice sploh ne bomo nikoli izvedeli. Nujno pa je,
da poznamo resnico žrtve, saj bomo brez nje zgrešili bistvo problema in žrtvi povzročili
dodatno krivico in stisko. Nasilni dogodek v izhodišču definira žrtev, vse ostalo je pojasnitev
širšega konteksta in vzrokov dogajanja.
•
Individualno doživljanje nasilja: ne sodimo nasilja po lastnih čustvih in izkušnjah
Vsaka oseba individualno doživi, občuti ter razume nasilno dejanje in posledice. Do tega ima
vso pravico in nihče je ne sme prepričevati o nasprotnem. Vsa čustva, občutki in zaznave so
pri žrtvi normalni in legitimni.
•
Nasilno vedenje je izbira. Za nasilje je odgovoren povzročitelj.
Za svoja vedenja smo odgovorni sami! Čeprav gre za otroke, je potrebno vztrajati na
odgovornosti (ne nujno kazni) za njihova dejanja, kajti naučiti jih želimo, da bi znali naslednjič
