24
•
skrbi, da je VIZ za otroka varovalni dejavnik,
•
sodeluje pri načrtovanju preventive (imenuje skupino).
Vloga učitelja/vzgojitelja:
•
skrbi, da je VIZ za otroka varovalni dejavnik,
•
če mu otrok zaupa oz. ga izbere za zaupno osebo, ohrani »status« zaupne osebe,
•
načrtuje delo z oddelčnim učiteljskim zborom, otroku nudi ustrezne podporne
mehanizme,
•
če je pri otroku zaradi stisk učni uspeh slabši, mu zagotovi ustrezno učno pomoč,
•
načrtuje delo in dela z oddelčno skupnostjo.
Vloga svetovalne službe:
•
vodi tim v VIZ,
•
z žrtvijo in s povzročiteljem vodi svetovalne razgovore,
•
skrbi, da je VIZ za otroka varovalni dejavnik,
•
sodeluje z ravnateljem (ga obvešča, sodeluje pri načrtovanju nadaljnjih postopkov),
•
sodeluje z učitelji/vzgojitelji/tehničnimi delavci,
•
sodeluje s starši,
•
načrtuje (tudi educira učitelje/vzgojitelje) preventivo,
•
dela s skupino/oddelčno skupnostjo,
•
sodeluje z zunanjimi inštitucijami v dogovoru z ravnateljem.
Delo z žrtvijo
Svetovalni pogovor z otrokom v procesni intervenciji opravi, če je le mogoče, šolski svetovalni
delavec, ki ima na tem področju več znanj in kompetenc. Število svetovanj je odvisno od
situacije in od želje/potrebe žrtve. Pri svetovalnem pogovoru veljajo osnovna načela zaupnega
pogovora:
-
Otroku verjamemo, da je žrtev nasilja.
-
Ne iščemo “objektivne resnice” – ne zanima nas “druga stran«.
-
Otroku povemo, da je to, kar doživlja, nasilje, in da ni prav, da se mu je zgodilo.
-
Razbremenimo ga občutkov krivde – za nasilje ni kriv on, temveč je zanj odgovorna
oseba, ki je nasilna.
-
Dovolimo mu izraziti vsa čustva.
-
Nikoli ne opravičujemo nasilja, ki ga je preživel!
Ko presodimo, da otrok o medvrstniškemu nasilju, ki ga je doživel, želi/zmore govoriti, mu v
svetovalnem procesu lahko zastavimo vprašanja, ko potrebujemo dodatne informacije,
potrebujemo pojasnilo ali, ko kaj preslišimo.
